četrtek, 21. junij 2012

Koraki prijave v stečajno maso

Ko gre naš dolžnik v stečaj, je potrebno v roku 3. mesecev prijaviti terjatve v stečajno maso. V nasprotnem primeru naša terjatev propada in ni nikoli poplačana.


1. korak: Poiščite oklic o začetku stečaja

Oklic o začetku stečajnega postopka najdete na spletni strani AJPESA. Kako najdete oklic si preberite tu: Kako prijaviti terjatev v tečajno maso?



2. korak: Napišite prijavo terjatev

To je dokument s katerim sodišču, ki vodi stečajni postopek sporočite kdo ste in kakšne so vaše terjatve. Ta dokument mora vsebovati nekatere bistvene sestavine, zato bodite pri sestavljanju pazljivi. Najlažje boste prijavo izdelali preko naslednjih e-obrazcev:

V primeru, da je v stečajni masi naše premoženje, moramo to prijaviti oz. sporočiti stečajnemu upravitelju. Pogost primer je denimo v postopku stečaja gradbenega podjetja, ki je v zemljiški knjigi še vedno vpisan kot lastnik našega stanovanja. V tem primeru (če ne storimo ničesar) lahko to stanovanje postane del stečajne mase. Zato je potrebno podati prijavo izločitvene pravice.
  

3. korak: Prijavo terjatev pošljite na sodišče

Prijavo je potrebno poslati po priporočeni pošti ali osebno vložiti na sodišču, ki vodi stečajni postopek, v roku 3. mesecev od oklica stečaja.   

torek, 12. junij 2012

e-zemljiška knjiga

Da bi olajšali uporabo elektronske zemljiške knjige, smo zbrali seznam povezav, ki Vam bodo pri tem pomagali.





Video: Kako prijaviti terjatve v stečajno maso

Spodnji video prikazuje, kako prijaviti svoje terjatve v stečajno maso:





Koristne povezave:

Kaj mora vsebovati pogodba o zaposlitvi?

Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati:

•  podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža,
•  datum nastopa dela,
•   naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka stopnja in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 20. členom ZDR,
•  kraj opravljanja dela; če ni naveden točen kraj, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca,
•   čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas,
•  določilo ali gre pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom,
•  določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,
•   določilo o znesku osnovne plače delavca v EUR, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ter o morebitnih drugih plačilih,
•   določilo o drugih sestavinah plače delavca, o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja
plače,
•  določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta,
•  dolžino odpovednih rokov,
•   navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca, oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in
•  druge pravice in obveznosti v primerih, ki jih določa zakon.

Hkrati obstaja možnost,da se pogodbene stranke v pogodbi o zaposlitvi sklicujejo na druge veljavne zakone, kolektivne pogodbe in splošne akte delodajalca glede:

•  dnevnega in tedenskega delovnega časa in razporeditve delovnega časa,
•  sestavin plače, plačilnega obdobja, plačilnega dneva in načina izplačevanja,
•  dolžine letnega dopusta in načina njegovega določanja in
•  dolžine odpovednih rokov.

Povsem preprosto lahko pogodbo o zaposlitvi izdelate tudi s pomočjo e-obrazca: Pogodba o zaposlitvi (kliknite tu...)


Koristne povezave:



ponedeljek, 11. junij 2012

Regres za javni sektor v 2012

– do vključno 13. plačnega razreda znaša regres 692,00 EUR,
– od 14. do vključno 19. plačnega razreda
znaša regres 657,40 EUR,
– od 20. do vključno 26. plačnega razreda
znaša regres 493,05 EUR,
– od 27. do vključno 33. plačnega razreda
znaša regres 328,70 EUR,
– od 34. do vključno 39. plačnega razreda
znaša regres 164,35 EUR,
– od 40. do vključno 65. plačnega razreda
znaša regres 100,00 EUR. 


Koristne povezave:

  • Odgovori na najpogostejša vprašanja o regresu
  • Ali lahko delodajalec izplača regres tudi po 1. juliju?
  •  

    Kaj je verodostojna listina?

    Med verodostojne listine spadajo:


    • faktura (račun, obračun obresti),
    • menica in ček s protestom in povratnim računom,
    • javna listina (notarski zapis, če v njem ni določena neposredna izvršljivost),
    • izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe (konto kartica, knjigovodska kartica, izpisek odprtih postavk – vedno podpisano s strani zakonitega zastopnika ali od njega pooblaščene osebe),
    • po zakonu overjena zasebna listina (npr. cesijska pogodba),
    • listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine.

    Koristne povezave:



  • Kako izterjati neplačan račun (preko izvršbe na podlagi verodostojne listine)?
  • Odgovori na pogosta vprašanja v povezavi z izvršbo.
  • Kako izterjati neplačnike in kakšen je postopek izvršbe?
  • Kako podati ugovor zoper sklep o izvršbi?
  • Kako se izogniti hudim posledicam, ki jih lahko prinese izvršba.
  • Kako izterjati neplačnike?
  • Višina davka na dediščine in darila

    Ob dedovanju ali prejemu darila je potrebno plačati davek na dediščine in darila.

    A ne vedno.

    V spodnji tabeli je prikazana višina Davka na dediščine darila, ki je odvisna od dednega reda, ter od višine prejete dediščine oz. darila.

    Več o samem davku na dediščine in darila, kdo ga mora plačati in komu ga ni treba, si lahko prebrete tu: Informiran.si - Kakšen je davek, če nekaj dobimo oz. podedujemo?


      a)     II. dedni red (starši, bratje, sestre in njihovi potomci)
    
    
    Od vrednosti
    Znaša davek:
    nad
    do

    %


    10.000


    5


    10.000
    50.000
    500
    +
    6
    nad
    10.000
    50.000
    100.000
    2.900
    +
    7
    nad
    50.000
    100.000
    200.000
    6.400
    +
    8
    nad
    100.000
    200.000
    300.000
    14.400
    +
    10
    nad
    200.000
    300.000
    400.000
    24.400
    +
    12
    nad
    300.000
    400.000

    36.400
    +
    14
    nad
    400.000
    b)     III. dedni red (dedi in babice)
    Od vrednosti
    Znaša davek:
    nad
    do

    %


    10.000


    8


    10.000
    50.000
    800
    +
    9
    nad
    10.000
    50.000
    100.000
    4.400
    +
    10
    nad
    50.000
    100.000
    200.000
    9.400
    +
    11
    nad
    100.000
    200.000
    300.000
    20.400
    +
    13
    nad
    200.000
    300.000
    400.000
    33.400
    +
    15
    nad
    300.000
    400.000

    48.400
    +
    17
    nad
    400.000
    c)     vse druge osebe
    Od vrednosti
    Znaša davek:
    nad
    do

    %


    10.000


    12


    10.000
    50.000
    1.200
    +
    16
    nad
    10.000
    50.000
    100.000
    7.600
    +
    20
    nad
    50.000
    100.000
    200.000
    17.600
    +
    25
    nad
    100.000
    200.000
    300.000
    42.600
    +
    30
    nad
    200.000
    300.000
    400.000
    72.600
    +
    35
    nad
    300.000
    400.000

    107.600
    +
    39
    nad
    400.000

    Sodne takse za vpis v zemljiško knjigo

    Višina sodne takse, ki jo je potrebno plačati pri vpisu nepremičnine v zemljiško knjigo, je odvisna od vrednosti same nepremičnine.

    Kakšna je višina sodne takse, pri vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo, si lahko pogledte v spodnji tabeli:

    9.10 Zemljiškoknjižni postopek

    Tarifna številka
    Dejstva, zaradi katerih se odmeri taksa
    Znesek takse
    9.10.1 Postopek pred sodiščem prve stopnje
    91011
    Postopek o predlogu za vknjižbo lastninske pravice ali za vknjižbo spremembe osnovnega pravnega položaja nepremičnine – glede na vrednost nepremičnine, pri kateri se zahteva vknjižba:

    enaka ali večja od
    manjša od


    20.000
    5 EUR
    20.000
    32.000
    20 EUR
    32.000
    41.000
    40 EUR
    41.000
    70.000
    60 EUR
    70.000
    300.000
    80 EUR
    300.000
    400.000
    100 EUR
    400.000
    500.000
    120 EUR
    500.000
    600.000
    160 EUR
    600.000
    750.000
    200 EUR
    750.000
    1.000.000
    250 EUR
    1.000.000
    2.000.000
    300 EUR
    2.000.000
    5.000.000
    600 EUR
    5.000.000
    10.000.000
    1.500 EUR
    10.000.000
    20.000.000
    2.000 EUR
    20.000.000
    40.000.000
    3.000 EUR
    40.000.000
    60.000.000
    4.000 EUR
    60.000.000

    5.000 EUR
    91012
    Postopek o predlogu za vknjižbo:
    1. pridobitve ali prenosa hipoteke ali
    2. pridobitve ali prenosa stavbne pravice
    50 EUR
    91013
    Postopek o predlogu za vpis drugih izvedenih pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo 
    20 EUR
    91014
    Postopek o predlogu za vpis zaznambe vrstnega reda 
    25 EUR
    9.10.2 Postopek s pravnimi sredstvi
    91021
    Postopek o ugovoru ali pritožbi
    16 EUR

    Opomba 9.10: a)     Takso po tarifni številki 91011, 91012, 91013 ali 91014 je treba plačati tudi, če se vpis opravi po uradni dolžnosti, razen če ne gre za vpis, ki je takse oproščen (opomba c).b)     Če predlagatelj z istim predlogom zahteva vpise pri več nepremičninah in je po zakonu, ki ureja zemljiško knjigo, taka kumulacija zahtevkov dovoljena, se plača samo ena taksa po tarifni številki 91011, 91012, 91013 ali 91014.c)     Ne plača se taksa za naslednje vpise oziroma postopke o predlogu za vpis:1.   za vknjižbo pridobitve hipoteke na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe;2.   za vpis v korist države ali samoupravne lokalne skupnosti;3.   za uradna dejanja v postopku nastavitve in dopolnitve zemljiških knjig, razen če je napaka nastala po krivdi nosilca pravice, ter za prilagoditev zemljiških knjig dejanskemu stanju in stanju v katastru;4.   za ponovno vknjižbo lastninske pravice ali drugega osnovnega pravnega položaja nepremičnine, ponovno vknjižbo pridobitve ali prenosa hipoteke, ponovno vknjižbo pridobitve ali prenosa stavbne pravice, ali ponovno vknjižbo pridobitve ali prenosa drugih izvedenih pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, če se taka ponovna vknjižba dovoli v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe ali zaznambe izrednega pravnega sredstva;5.   za vknjižbo lastninske pravice na podlagi razdelitve solastnine ali skupne lastnine v korist oseb, ki so bile prej vpisane kot solastniki ali skupni lastniki;6.   za vpis na podlagi sklepa o dedovanju;7.   za vknjižbo lastninske pravice ali spremembe pravnega položaja nepremičnine ob vpisu oblikovanja etažne lastnine;8.   za poznejšo vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini, ki je skupna lastnina zakoncev, v korist posameznega zakonca, če je lastninska pravica v zemljiški knjigi vknjižena samo v korist drugega zakonca.
     
     
    Koristne povezave: